Beseda "(s)poznati"

Pri nagonskih beseda »(s)poznati« pomeni to, kar pri razumskih pomeni beseda »srečati (se z nekom ali z nečim)«.

Pri razumskih beseda »spoznati« pomeni konkretno stanje oziroma »poznavanje« (zaključek procesa ugotavljanja, spoznavanja nekoga ali nečesa).

Z drugimi besedami:

- nagonski, katerih zaznavanje (ugotavljanje, razumevanje) poteka izključno v okviru čutnih zaznav, svoja »(s)poznanstva« ustvarjajo trenutno, v istem času, v katerem stopijo v stik (z nekom ali nečim), potemtakem na osnovi najpreprostejših informacij, do katerih so čutne zaznave zmožne hipoma priti.

Pomeni, da takšna »(s)poznavanja« v bistvu niso vzdržna, pač pa se, nasprotno, skozi čas izkažejo ne samo kot nepopolna, pač pa kot nepravilna.

V praksi se to izkazuje s tistim večnim »presenetil(o) me je«, predvsem pa s tistim »nisem vedel«, kot posledico negativnih stanj, povzročenih prav zahvaljujoč tovrstnemu »(s)poznavanju«, torej povzročenih zahvaljujoč nagonski neumnosti.

- razumski, katerih zaznavanje sicer tudi temelji na čutilih, s pomočjo razuma obdelujejo te zaznave, jih pridobivajo v različnih časovnih obdobjih (s tem tudi v različnih okoliščinah), na temelju teh (v različnih okoliščinah pridobljenih) različnih informacij (o eni in isti vsebini) gradijo celovit(ejši) vpogled vanjo ( = oblikujejo celovitejše poznavanje iste), in tako tudi dospevajo v stanje zmožnosti predvidevanja ( = ugotavljanja še nedoživetega), zaradi česar postopek spoznavanja pri njih ni hipne narave, pač pa zmore potekati tudi zelo dolgo (v odvisnosti od samega »predmeta« spoznavanja, pa določene vsebine, kot posamičnosti, zmorejo povzročiti tudi malodane vseživljenjsko spoznavanje), in poteka vse do tedaj, dokler ne nastopi ugotovitev o »spoznati« (pomeni, do tedaj, dokler ni proces spoznavanja zaključen, proces, sestavljen iz »ugotoviti obstoj nekoga/nečesa« + »seznanjati se z nekom/nečim = pridobivati potrebne informacije oz. znanja o nekom/nečem« + »preverjati verodostojnost pridobljenih informacij/znanj skozi različne okoliščine« + »oblikovati zaključek o spoznanem nekom/nečem = postaviti pravilo/formulo/definicijo spoznanega«).

Takšno spoznavanje se v praksi izkazuje tako z (z)možnostjo prenašanja spoznanj v smeri »izven sebe« ( = drugim), z njihovo sočasno razlago ( = argumentacijo) in, s tem, tudi ubranitvijo (njih pravilnosti), kakor tudi s tem, da so takšna (s)pozna(va)nja dolgoročne narave, pomeni, da »vzdržijo skozi čas(e)« in jih šele neka novonastala dejstva (denimo »zahtevnejši« tehnični pripomočki ugotavljanja) z nekimi novimi spoznanji (nastalimi s pomočjo omenjenih »zahtevnejših« pripomočkov) zamajajo, v podobi zamajanega »atoma, najmanjšega nedeljivega delca«.

Absurd, a nagonski »(s)poznati« je v bistvu farsično stanje, saj predstavlja maso – ne(s)poznanega!

In je absurd dodaten, kajti nikjer v naravi ni stanj, značilnih za svet »človeške nagonskosti«, v okviru katerih »pozna(va)jo« celo tisto, česar niti v smislu »srečati (se z nekom ali nečim)« niso udejanjili (na takšni podlagi potekajo vsa verovanja, ne samo tista, katerih predmet vere je »bog«).