Ščepec
domišljije,
merica
navdiha,
pa že
pot zavije
v rodni
smeri stiha!
Da se
zapisuje,
zaživi
pojoče,
črke
premaguje
in
obstati noče.
Prav
nič na klepanje,
in
nikdar na silo,
mehko
zbuja sanje,
ko
poteče v žilo.
Včasih
gre sladkaje,
včasih
je ihteča,
vselej
pa več daje,
kakor
je želeča…
Piši,
če je pisanje v tebi, če dihaš z besedami, če so ti rime v igranje. Zapisuj,
kar se poraja, in ne porajaj, česar ne (ob)čutiš!
Ni komentarjev:
Objavite komentar