Če je "znanje" le - neuporaben kup podatkov...

Zgodovina, pravo, ekonomija... tako konkretne vede, da bolj konkretne ne bi mogle biti.
In zapisane so, vsebine teh ved, v povsem običajnih besedah, ki bi morale biti razumljive vsakomur, ki vsaj kolikor toliko pozna jezik. A je težava...V kolikor ne zmoreš UGOTAVLJATI VSEBIN, o katerih besede govorijo, potem ti tudi konkretnost omenjenih (in katerekoli druge) ved ne pomaga. Kajti (domnevno) razumeti besedo NI isto kot razumeti njeno sporočilo ( = to, o čemer govori)!

Čemu NE razumejo (šolskih) lekcij iz "zgodovine"?
Ker se niso (na)učili letnic, imen odločilnih oseb, dogodkov? Ne, daleč od tega, pač pa je ne razumejo zaradi tega, ker niso zmožni ugotavljati konkretnih razmer (procesov, stanj) v "družbi" in jih primerjati s tistimi stanji, o katerih so se "učili" pri predmetu "zgodovina". In - ker ima VSAKO dogajanje (torej tudi razpletanje "družbenih stanj") svoj "krog potekanja" (zametek - začetek - nadaljevanje in razplet), ker VSAKO dogajanje poteka po natanko opredeljenih pravilih, bi, ko bi bili zmožni razumeti "zgodovino", lahko preprečili njeno ponavljanje. Tako pa jo zgolj "vrtijo".

Absurd: učbenike "pišejo" tisti, ki razumejo, za tiste, ki ne razumejo.

Lahko premoreš vse znanje sveta, a - če ga ne razumeš, bo le (nepomemben) kup podatkov, povsem neuporaben, pa si z njim ne boš zmogel pomagati.
Lahko NE razpolagaš z znanjem, a - če razumeš, boš manjko hitro nadoknadil, in boš s pridobljenimi spoznanji uspešno a) reševal težave, katerih se boš lotil reševati in b) samemu sebi ne povzročal težav, temelječih na zgolj domnevnem (nerazumljenem) znanju. Pomeni, da ni merodajno vprašanje KOLIČINE ZNANJA, pač pa ZMOŽNOSTI RAZUMEVANJA.