Zmožni
so posnemati zunanjost, vsebine pa ne. Zato zgolj nekaj temeljnih vzorcev
zunanjosti, vsebinsko pa nikakršne bistvene razlike. Pravzaprav je vsebina povsem
enaka: težnja po doseganju tistega »meni dobro«, pri čemer sama pot do tega »dobro«
ni pomembna, celo predstavlja oviro, zaradi česar se kot povsem
samoumevna, »normalna« izkazujejo vsa ravnanja, ki na lažji način dospevajo
(vsaj) do približka temeljnemu »meni dobro«.
Velikokrat
se sliši, da jih »žejne vodijo prek vode«. Pravzaprav jih nihče ne vodi, v
bistvu jih le spodbudi v brezglavo sledenje, nezmožno presoje o realnosti
zastavljenega. Ne zavedajoč se okoliščin, v katerih bivajo, ne učeč se iz
preteklih okoliščin, tudi ne zmorejo vedeti o bodočih. In prav to nezavedanje
povzroča izkazovanja, ki so povsem nasprotna tistim, katera bi bila potrebna za
to, da bi želeno (zavestno zasnovano) postalo tudi realno dosegljivo, ali
obratno, da bi želeno ne bilo oblikovano v podobah nerealnega. Pravzaprav so,
kot občost, merilo za napačno, ne glede na vsebine presoje, od kulture (in/ali
jezika) naprej.
Ni komentarjev:
Objavite komentar