Obstaja
prepričanje, da je moč nerazumsko večino pripeljati (vzpodbuditi) do tega, da
bo pričela razumsko delovati…
Poglejmo,
kako je s tem, kako je z zadevami, porojenimi s strani Narave.
Vsako
bitje, ki ima noge, jih uporablja. Se ne sprašuje o tem, če bi jih, ali ne, pač
pa jih, preprosto, uporablja. Ker jih ima s konkretnim namenom, in ker mu
uporaba nog lajša življenje, mu omogoča, da se spretnejše znajde v okviru
okoliščin, v katerih živi.
V
kolikor pride do spremenjenih okoliščin, v katerih se noge izkažejo kot
nepotrebne, morda celo kot ovira, takrat »evolucija« sčasoma poskrbi za razvoj,
za ustrezno prilagoditev (bitja na okoliščine), in noge, zaradi neuporabe,
najprej zakrnijo, nato odpadejo (seveda – ne v življenjskem času ene same
posamičnosti). Lep primer za to je žival, znana pod imenom »slepec«… sodi v rod
kuščarjev, pomeni, da je nekoč imel noge, a so mu najprej zakrnele, kasneje
odpadle iz enega samega, preprostega razloga – slepec se giblje pod (zemeljsko)
površino, pomeni, da rije skozi prst, in za ritje mu bolj ustreza sedanja oblika
telesa.
Podobno,
vsaj v smislu »odpadlosti nog zaradi njihove neuporabe« se lahko zgodi znotraj
posameznikovega življenja. Sicer sem že o tem, a ponovim: po vsaki dolgotrajni
neuporabi nog, se mora posameznik bodisi ponovno naučiti hoditi, bodisi bo
dospel do trajne odpovedi spodnjih okončin.
Popolnoma
enako je z vsemi deli, iz katerih so sestavljena bitja. Zaradi redne neuporabe
pride, skozi čas, do odpovedi, postopoma do odpadlosti (pomisli na rep, s
katerim so se krasili naši prapredniki), znotraj življenjskega obdobja pa do deformiranosti
(in, s tem, ne samo neuporabnosti, pač pa tudi obolelosti). In, denimo: veliko (kroničnih)
ledvičnih obolenj je povzročenih zgolj zaradi nezadostnega vnašanja tekočin v
telo (da, ledvice, noge, roke… je potrebno »siliti« v delovanje, jih »obremenjevati«
v okviru zadolžitev, za katere so ustvarjene, katerim jih je Narava namenila).
In natanko ENAKO je z možgani!!!
Pomeni,
da možgani NE sprašujejo o tem, če naj delajo ali ne, možgani, preprosto,
MORAJO delati! Obenem sodijo (možgani) med tiste dele slehernega življenja, na
katere ne moremo neposredno vplivati, v smislu odločanja o njih uporabi. Srce
bije, samo od sebe, te ne vpraša za dovoljenje. In možgani delujejo, tudi
takrat, kadar ugotavljaš, da »ni čas za razmišljanje«, tudi takrat, kadar se
odločiš »dati možgane na pašo«. So središčni del življenja, so računalnik, ki
zajema, nenehno, informacije iz okolja, ki nenehno te informacije melje, jih
obdeluje (pomisli na »sanje« - ti spiš, torej se ne odločaš o tem kaj boš »počel«
z možgani, oni ti pa, sami od sebe, »vrtijo film«)… je pa res, da se večine
tega početja možganov NE zavedamo, večinoma namreč poteka – podzavestno.
V
kolikor bi se zgodilo, da možgani ne bi bili »polno obremenjeni« (v svojem
delovanju), bi se, posledično, v evolucijskem smislu, temu ustrezno tudi
razvijali. Z drugimi besedami – »odvrgli« bi svoj odvečen del, bi se zmanjšali,
bi se prilagodili konkretnim potrebam (znotraj konkretnih okoliščin)… in bi,
kakor »slepec«, denimo, »ostali brez nog«, oziroma bi naredili nasprotno od
tistega, kar so naredili v preteklosti – ko so se, zaradi vse zahtevnejših »operacij«
(del), s katerimi so se srečevali predniki »človeštva«, večali, spreminjali! In
bi razvijali tisti(e) del(e), katere bi potrebovali za svoje delovanje.
Ne
verjameš? Skušaj dospeti do informacij o Ajnštajnovih možganih: že pogled nanje
je zadoščal, da so proučevalci ugotovili to, da so MANJŠI od povprečnih
možganov, obenem pa imajo za 15 % VEČJI čelni reženj (to je tisti del možganov,
ki je, med ostalim, zadolžen za t. im. abstraktno mišljenje, ki je PREDPOGOJ
razuma) od čelnega režnja povprečnih možganov. Torej MANJŠI možgani (kot
celota) z VEČJIM čelnim režnjem (»razumskim delom«).
In
razmisli o tem: glede na to, da razvoj (evolucija) »človeštva« poteka vsem
enako dolgo obdobje, kako to, da se vsi NE razvijamo (posledično: izkazujemo)
na enak način?! Morda zaradi – različne zasnovanosti?
Pomeni,
da možgani delujejo, in v njih (znotraj njih zmožnosti) ni ničesar »v rezervi«.
In – če sam NE morem vplivati na funkcioniranje (lastnih) možganov (pač pa
le-ti delajo, nenehno, »po svoje«), potem tudi nekdo drug tega NE zmore. Jih ne
zmore spodbujati v tej obliki, da bi pognal, aktiviral domnevno zastal,
neuporaben njih del (funkcije)! Pomeni, da NI nekega »ozaveščanja«, s katerim
lahko iz NErazumsko delujočega bitja narediš razumsko! Pač pa gre za preprosto
dejstvo: kakor je zasnovano, v okviru tega zmore delovati. Z nogami lahko hodim
(ne morem leteti), z razumom sem lahko razumski (brez njega pa ne).
Ni komentarjev:
Objavite komentar