Ko
nagonski (iz)volijo nagonske, in jim zaupajo položaje, je podobno, kot da bi
dali psu v hrambo klobase – v kolikor bodo gore teh klobas, bo vsakomur kakšna
padla, ko se bo njih količina skrčila, bodo jedli le najmočnejši. Vsekakor pa
se bo tistim »pri klobasah« (pri koritu, pri »moči«) zdelo povsem samoumevno,
da (oni sami) ne smejo ostati lačni.
Pa je
popolnoma vseeno, KDO izmed nagonskih pride »na oblast«, vsak bo ravnal
popolnoma enako, po nagonih (in videč le tisto, kar mu bo v dosegu rok = »moči«).
Torej bo vsakega nagonskega »oblast pokvarila«.
Da bi
bila zadeva absurdna, pa pripomore dejstvo, da nagonskim razumsko bitje na
oblasti NE ustreza že od samega začetka dalje, kajti – razumsko bitje se zaveda
tega, da klobas ne kaže kar tako pogoltniti (je potrebno misliti tudi na »jutrišnjo«
lakoto); in se zaveda tudi tega, da je klobase treba NAJPREJ USTVARITI, ter jih
šele naknadno jesti; in se zaveda preproste resnice, da v PREZADOLŽENEM okolju,
ki niti toliko gospodarske moči NIMA, da bi si z njo zagotavljalo pokritje
tekočih (sprotnih) stroškov »poslovanja« države ( = obstoja države kot take),
ni realne možnosti za uresničitev »klobasnih« sanj!
Ni komentarjev:
Objavite komentar