Klepoklep

Zbrale so se klepetulje,

obrekulje jezikave,

švigajo iz ust trakulje,

režejo po vrsti glave,

zbrale so se vaške čveke,

sredi mesta, sredi dneva,

in teko neumne reke,

in smrdijo bedna čreva…

Kdo, kako, od kje, iz česa,

zlahka govno muhe zbere,

jezik se v nebesa stresa,

ko perilo tuje pere,

praznoglavo jezikanje,

dan zapolni, ko razjeda,

pravo malo praznovanje

in velika prava beda…

Se vrtinči, prah se dviga,

žabe niso jim dorasle,

zloba iz oči jim šviga,

bodo vse kosti popasle,

jezikajo, to vsaj znajo,

vse po starem, vselej sveže,

če modrosti vse razdajo,

jim za kratek čas odleže.