»Pomladili ste se…«

Nisva se videla od lanskega novembra…

 

»Pomladili ste se,« me je pozdravila moja drevesna vila, pri kateri se oskrbujem s sadikami.

 

Eh, draga moja, sem si mislil, če se temu, da sem se odločil prenehat s pospešenim crkavanjem, reče pomladitev, potem sem se pa res.

»Sem izumil čudodelen sirup,« sem ji pojasnjeval svojo pomladitev, tozadevno, kakopak, »in bi ga tudi več popil, a kaj, ko se bojim, da bi potem še prej, kot sicer, do plenic dospel…«

 

Ni mi, ni, do kakršnihkoli pomladitev. Iz ure v uro starejši, in se tega dobro zavedam.