(neobetavno evolucijska)
Na
vratu lastna glava,
v njej
pa glave tuje,
bolj
skromna je svečava,
ki s
temo se bojuje,
zapoved
misli žene
na
ustaljena pota,
širjave
nebogljene,
izključno
znotraj plota…
Nerodna
je zadeva,
če
begajo spoznanja,
zaplotnik
ne okleva,
kar
sproti jih odklanja,
kako bi
sploh drugače
bilo mu
preživeti,
kdor v
tuje misli skače,
ne
zmore lastnih žeti…
Resnice
svete brajde,
v njih
pamet pradavnine,
da
božja roka najde
prav
tisto, kar ne mine,
v
praznem prazno biva,
in
praznemu obeta,
neumnost
trdoživa
uspešno
niza leta…
Na
vratu lastna glava,
v njej
kalupi večni,
bog,
cesar, očetnjava
in
vzorci samovšečni,
plotovje
ni v napoto,
pogled
v šir ne seže,
da vrlo
božjo zmoto
neumnosti
odveže.
Različni so bogovi, različne svete
resnice, le svečave enako razsvetljujejo, kljub različni obarvanosti.
P.S.
Zmožnost
mišljenja se izkazuje (tudi) v zmožnosti argumentacije...
Ni komentarjev:
Objavite komentar