V spotiku laži

Lahko zavijaš, se izvijaš,

lahko zanikaš, se izmikaš,

vse bolj le sebe izpodbijaš,

bolj klecaš, se spotikaš…

 

Ni take sreče, da se vleče,

da dolgoživa vselej biva,

pa pripeti se opoteče,

pa pripeti, da se razkriva…

 

In potlej vse, kar dano je,

v naprej, in za nazaj,

do dvoma le poti razpre,

postavi pod vprašaj…

 

Pa, od takrat, težko ni znat

odviti in razkriti,

zaupanje v nič poslat,

ledu se izogniti…

 

Lahko zavijaš, se izvijaš,

a znajdeš se na tleh,

nič več ne godiš, več ne prijaš,

si nič v mojih očeh…