(s)Par(jena)

Vsak kos ima svoj nos,

in to celo v pozlati,

vsak čas ima svoj špas,

pa boža ali mlati…

Vsak par ima svoj mar,

ki v eno dva poveže,

rad poči svet utvar,

če kaj med njiju seže…

Vsak lik ima svoj mik,

ni vsem prav isto krasno,

še luč ima svoj fuč,

svetilka gre, občasno.

Vsak stas ima svoj glas,

če komu kdaj ne rine,

golob pa, zgolj v okras,

pisari čez spomine…