Ko v
šolo hodil sem, takrat
sem bil
povsem zagret,
prepričan,
da šel reševat
bom ta,
zarukan svet…
Naiven,
in neuk, nezrel,
z idejami
zadet,
predolgo
sem, zaman, verjel,
da
splača se začet…
Iz leta
v leto manj bilo
je upa,
in namer,
ker
blata moč ni v zlato
spreminjati
nikjer…
A ko
dokončno sem spoznal,
kaj res
ta svet teži,
sem
čezenj liter, dva pognal,
poslal
ga v spolzke tri…
Ni komentarjev:
Objavite komentar