Drekusnakvadratus

Amebe (lat. Drekusnakvadratus) sodijo med najprimitivnejša bitja.

So enoceličarji, potemtakem so same sebi ves svet. Sestavljene so iz ust in riti, tako da sproti izločajo, kar požrejo. Nimajo črevesja, in možganov.

So sluzaste in brez neke otipljive podobe. Svoj izgled spreminjajo v odvisnosti od okoliščin. Lahko so rdeče, bele, črne, celo zelene, a vedno so prozorne. Lahko so s križem ali brez njega, ni nikakršne, vsebinske, razlike.

Kadar so ogrožene, se kažejo z zadržanostjo in ponižnostjo, kadar osvojijo določeno področje pa z goltavostjo, agresivnostjo in celo s krvoločnostjo.

Zanje je značilna sluz in neprijeten vonj, pa je samo od njihove moči v okolju odvisno, ali bo tudi to okolje sluzasto in smrdeče.

Po ugotovitvah stroke, amebe niso izbirčne, pri svojem prehranjevanju. In sila rade se lotijo, ko napadejo človeka, možganov. Pa ne, ker bi jih le-ti motili (so preveč primitivna bitja, te amebe, da bi sploh prepoznale značilnosti možganov), pač pa – bi se dalo tako domnevati – iz gole zavisti, ker jih same nimajo, čeprav…

Doslej, skozi tisočletja, še ni znan en sam primer, da bi neka ameba do lastnih, možganov, dospela, potemtakem jim to ne uspeva niti takrat, kadar se tujih lotijo. In je obenem utemeljeno dvomiti, da bi se dalo vsaditi jim, te možgane, kajti – če si sestavljen samo iz ust in riti, vmes pa nobenega konkretnega prostora… tako mikro-mikro-mikro-mikro… čipov pa znanost nikoli ne bo uspela narediti!