Razumevanje in znanje

Kadar terapevt ni sposoben posrednega ugotavljanja (nima zmožnosti, imenovane abstraktno mišljenje); kadar ne pozna naravnega (potemtakem sveta živali in majhnih otrok); kadar ne pozna obeh svetov znotraj tozadevno istega telesa, znotraj t. im. človeštva (svet razuma in svet nagonov)… takrat lahko ima tudi deset, sto doktoratov, pa ni zmožen, in nikoli ne bo, izvajati dejanske (psiho)terapije – ni zmožen (o)zdraviti obolelo osebo (lahko samo izvaja neko obrt, katere izvajanja se je moč naučiti, in s to obrtjo obolelo osebo »nauči živeti z obstoječo boleznijo«)!

 

Kadar poznaš oziroma zmoreš vse zgoraj našteto, takrat, teoretično, niti osnovne šole ne potrebuješ, za to, da zmoreš (psiho)terapevtsko delovati, da zmoreš, dejansko, odpraviti bolezen, pozdraviti obolelo osebo ( = odstraniti vzroke, ki so se nahajali v podzavesti, in ki so povzročili bolezensko stanje)! Potemtakem…

 

Razumevanje (nečesa, česarkoli) VEDNO VODI DO (spo)ZNANJA, obratno pa…

Ja, v redkih primerih (v odnosu do občestva) znanje pomaga pri razumevanju, v kolikor, kakopak, to znanje dejansko ustreza objektivnim dejstvom oz. resnici, in ni zgolj »šolsko znanje«, kajti – še zavedaš se ne, koliko takšnega »šolskega znanja« je odpadlo, kot hruške z vej, prav zaradi razumevanja – spoznavanja – ugotavljanja tistega, o čemer je bilo »šolsko znanje« prepričano, da že vse ve. Ne nazadnje…

 

Povej, pri kom so se učili Galileo, Tesla, Ajnštajn…da bi jih, ti učitelji, zmogli popeljati na pot novih, dodatnih odkritij?! Pri nikomer, celo nasprotno – tudi z učitelji, svojimi, so imeli težave, ker – učitelji so »vedeli«, našteti pa »zgolj« RAZUME(VA)LI!

 

In, povsem mimogrede: absolutna večina znanja, s katerim razpolaga Svet, je zgolj in samo – neuporabno znanje! Gre namreč za neko gmoto podatkov, katere so se, povsem po papagajsko, »nadudlali«, z njo ne vedo, kaj bi počeli, obenem pa – le delček tega znanja zmore razumske glave popeljati do odkrivanja novih dejstev, dočim je vse ostalo, bolj kot ne, za v smeti!