Kaj pa očE? Je tudi »tisto«?

Maloprej sem zapisoval o obrazilih, ki (jezikovni) spol opredeljujejo, pa bi se lahko kdo oglasil, češ – kaj pa očE, on je ja tistI (moški spol)?!

 

Obstajajo določene zadeve, odstopanja, izpeljave, nastale še prej, preden so bila določena pravila narejena, pa…

 

Beseda »oče« izvira (je izpeljanka) iz besede »otec« (to besedo, še vedno, poznajo, tam, na drugi strani Karpatov), pa so jo, nekoč, pač, »poslovenili«, in spremenili. Kakor so jo, na primer, Srbi v »otAc«.

 

Tudi dekle lahko drugače imenuješ, ne da bi pretirano samo besedo (dekle) spreminjal, pa ji lahko rečeš »deklič« (pomanjševalno/ljubkovalno,), in v takšnem primeru beseda spremeni spol (čeprav, še vedno, ima oseba prsi in žensko spolovilo), postane tistI deklič = moškega spola. Če jo spremeniš v »deklica«, postane ženskega spola…

Ne, v deklina pa je ne kaže spreminjati, zato, da bi trdil o različnih spolih, v katerih se lahko ena in ista posamičnost (vendar vsakokrat drugače imenovana) izkazuje, kajti – deklina je slabšalni izraz, ki o nekih konkretnih (značajskih) lastnostih govori. In je lahko, teoretično, deklina tudi moški, ki se, pač, vsem po vrsti udinja… in tudi dekla ni isto, ker ta beseda, spet, o nečem povsem drugem govori, pa je dekla lahko tudi odrasla ženska (v družbi s hlapcem, denimo).

 

Da bo, morda, razumljivejše, prilepim:

»Moški in ženski spol kot slovnični lastnosti izražata naravni  spol  (oče, sin - moški spol; mati, hči - ženski spol); srednji spol izraža spolno nezrelo bitje (dete, žrebe, pišče). Kjer naravni spol ni očiten oziroma sploh ne obstaja, je slovnični spol s tega stališča nepredvidljiv (luč - ž. sp, oblak - m. sp., vreme - sr. sp.). Pri nekaterih besedah se slovnični spol ne ujema z naravnim (npr. dekle - sr. sp).«

 

In dodam:

KAJ je tisto, kar izkazuje določene VSEBINSKE značilnosti neke, in katerekoli posamičnosti (vsebine), zunanjost ( = izgled) ali samo izkazovanje (tisti nekaj, ki se »notri« nahaja = vsebina, način izkazovanja)?

Zunanjost je lahko zgolj pomoč k ugotavljanju, nikakor pa – sama ugotovitev, kajti NI vse tako, kot se kaže, pač pa je zgolj tako, kakršno se IZKAZUJE. Ne verjameš?

 

Marsikdaj, da uporabim povsem znane primere, za nekoga trdijo, da se je »poženščil«, in za marsikatero trdijo, da je »možača«. Pri istospolnih zvezah pa, itak, ugotavljajo, kateri je mož (moški), denimo, in kateri žena (ženska)…

Premnogi politiki (vem, banalen, a kljub temu, primer) so se »njim« kazali kot dobri, pošteni, sposobni… pa so se IZKAZALI kot popolno nasprotje navedenega.

Sit lev (volk), ležeč bik… se kaže kot povsem miroljubno bitje, vendar – če se mu približaš, preveč, se zlahka izkaže popolnoma drugačen…

Se lahko tudi dekle (načeloma NAJ bi šlo za še ne/do/z/o/relo, tudi spolno, bitje) izkaže kot – možača, celo kot mož (»moški«) v neki njeni, morebitni BODOČI (spolni) skupnosti?

 

K temu prilepljenemu, konkretno k »srednji spol izraža spolno nezrelo bitje (dete, žrebe, pišče)«, dodam naslednje:

Merila za ugotavljanje »spolne zrelosti« so sila raztegljiva, od okolja do okolja različna, obenem pa – si že kdaj slišal za to, da je neko dete (potemtakem še vedno otrok, neka deklica, pri desetih letih starosti) – zanosilo?! Ne nazadnje, starost desetih let sploh ni nekaj posebnega, v določenih okoljih, pa se pri tej starosti otroci že ženijo/možijo, in potomstvo rojevajo, potemtakem – je merilo spolne zrelosti mišljenjska razvitost (zavedanje posledic lastnih ravnanj) ali – telesne zmožnosti (plodnost in vse ostalo). Če je prvo, potem trdim, z gotovostjo, da – je absolutna večina dvonogih do konca svojega živetja (ne samo spolno) nezrela! Če pa telesnost predstavlja to merilo…

Je zato psiček, petelinček, ovnič(ek)… ki prav tako, že od ranih svojih mesecev, naskakujejo vse po vrsti – srednjega spola?!

 

Potemtakem – izjeme potrjujejo pravila?

Ne, in jih tudi ne morejo, ker – izjeme govorijo o drugačnosti, in o tem, da neka druga vsebina (vrsta) za njimi stoji, pač pa – pravila se znajo med seboj tako dopolnjevati, kakor tudi kregati, kar pomeni, da – bi bilo dobro, takrat, kadar neke spremembe uvajaš, ali nekaj novega, do tedaj neopredeljenega, opredeljuješ, ja, bi bilo dobro, ko bi najprej veljavna pravila poznal, pa šele naknadno neko razvrščanje (ali oblikovanje besed) iskal!