Mi smo dobri

Uvodoma: kadarkoli o nečem ugotavljaš, o čemerkoli in o vsem, potemtakem tudi o izkazovanjih oz. ravnanjih, takrat moraš VEDNO DOSPETI DO VZROKOV tega nečesa, do tistega, pač, zaradi česar se ta nekaj izkazuje tako, kot se! V kolikor tega ne narediš (ne dospeš do vzroka), se ti lahko zadeva izkazuje – popolnoma napačno!

 

Zapisoval sem že o »poštenosti« zaposlenih v gradbeništvu – leta so molčali, čeprav so vedeli, da nadrejeni kradejo, in so molčali zato, da so sebi korist ustvarjali (ko bi spregovorili, bi lahko ostali brez zaposlitve), potemtakem – če vidiš nepoštenost, in o njej molčiš, takrat si v njej soudeležen, takrat jo, s svojim molkom, omogočaš, takrat…

Takrat NISI pošten, niti takrat, ko spregovoriš o njej, ker – nisi spregovoril zaradi svoje poštenosti, pač pa zaradi tega, ker veš, da se ti nič več ne more zgoditi (če boš spregovoril)!

 

»Šef je dober. Resda krade, ampak tudi meni da.«

Banalen primer, a zadosten, za to, da pojasnim, da ta, ki tako trdi – pojma nima o tem, kaj je dobro, dobrota! Čemu? Preprosto…

Čemu šef, ki krade, daje tudi svojemu (so)delavcu? Zato, in zgolj zaradi tega, ker ve (ta šef), da (so)delavec ve za njegove rabote, pa mu s tem, ko mu odstopi del nakradenega – zapre usta! Torej mu daje samo radi tega, da bi sebi zagotovil varno krajo, kajti – ko (so)delavec NE bi vedel, o šefovem početju, potem mu šef tudi ničesar ne bi dal!

 

NN: Mi smo dobri. Zadnjič sem peljal nabito poln avtomobil robe na Rdeč križ.

J:Res? Lepo, res lepo. Kako pa ste prišli do tega?

NN: Ah, veš, že leta smo imeli v omarah cel kup oblačil, ki so bodisi prevelika, bodisi premajhna, bodisi jih nihče, zaradi nekih svojih razlogov, ne nosi, so samo odveč, pa prostor zasedajo, in že leta tlačimo ostale zadeve, v te omare, pa smo se odločili, da naredimo temu konec, in se znebimo teh odvečnih zadev. Sedaj lahko svoje obleke lepo zlagamo, v te omare, imamo več kot dovolj prostora zanje.

J: A, pomeni, da ste redčili vsebino omar…

NN: Ja, pa da ne bi v smeti vrgli, smo rekli morda-pa-komu-prav-pride, pa sem na Rdeč križ zapeljal.

J: Lepo, zelo lepo, od tebe, od vas, samo, veš – pri tem ni najbolj hvaležno govoriti o dobroti, ker je ta dobrota (pa še to celo samo MORDA!) omejena samo na to, da si neko dodatno razdaljo prevozil, pa, namesto, da bi v zabojnik vrgel, si v zbirališče odpeljal. In tako ne potrebujejo ti, ki so v stiski, in itak po smetnjakih brskajo, iti po te zadeve v zabojnik, pač pa gredo v zbirni center.

NN: Ne, ne, ti pa sploh ne razumeš…

 

Poglejmo, kdo zares – ne razume!

Kaj je VZROK tega, da je neka roba dospela na Rdeč križ?! Želja po tem, da bi nekomu pomagal, ali, morda – želja po tem, da se znebiš nekega bremena, neke robe, ki ti gre že dlje na živce, zaradi nje ne moreš nemoteno dospevati do oblačil, katere sicer uporabljaš?! TO, slednje – tvoj problem je bil tisti dejanski razlog, vzrok, za to, da bodo do konkretnih oblačil neki drugi prišli, in – ko tega tvojega problema ne bi bilo, takrat bi ti, drugi – ostali brez teh oblačil (ker jih ti, preprosto, ne bi dal stran)!

Pomeni, da te je vodil, pri ravnanju, tvoj problem, in ne tvoja želja po pomaganju!

 

Ko bi bili zares, »vi«, dobri…

Si odpeljal, tja, v zbirni center, tudi nek del tistih oblačil, katere sicer uporabljaš? Pa jih imaš več, na zalogi, da ni potrebe po tem, da bi pralni stroj vsak dan pral, ali pa zgolj zato, da se zmoreš bolj pestro oblačiti…

Ko bi bili zares, »vi«, dobri…

Ti je padlo na pamet, da bi šel, brez vsega, na Rdeč križ, tam povprašal, kaj potrebujejo, pa šel v trgovino, kupil to, kar potrebujejo, in jim odnesel?!

V takšnih primerih bi namreč bilo vodilo tvojega početja tisti ŽELIM-NEKOMU-POMAGATI, in v takšnem primeru, ko bi si dejansko od »lastnih ust« (od)trgal, bi bilo moč govoriti o neki, dejanski, dobroti! Tako pa, ko si se zgolj odvečnega znebil, pa, namesto, da ga do zabojnika zapelješ, do zbirnega centra zavil, tako pa je moč govoriti samo o tem, da si reševal, in rešil, neko svojo težavo! In si bil za to reševanje celo tako »dober«, da si malo več časa porabil, pa za (dodaten) liter goriva dal. Pa še to – zato, da sebi poveš, kako si dober, pa da si, vsaj malo, vest olajšaš, pa da te, morda, celo nekdo, zaradi tega, (po)hvali.

Bentiš, na koncu se izkaže, pri takšnih »dobrotah«, da so s kupom osebnih interesov pogojene…