Moj pes je…

… nekaj posebnega! Res, ker – nihče ga tega ni učil, pa je, kljub temu…

 

… priden.

Če tako znese, bo tudi cel dan sedel na istem mestu, in sploh ga ne bo povleklo, da bi se šel klatit, naokoli. Samo pripeljem ga, do mesnice, in rečem »čakaj«, pa bo čakal!

 

… dober.

Čeprav pes, se zaveda, da dobrine niso namenjene samo njemu, pa mu na kraj pameti ne pade, da bi se s pogoltnostjo izkazoval. Ne nazadnje – v izložbi, mesnice, je omejena količina mesa.

 

… pošten.

Tudi takrat, ko ga nihče ne gleda, ko ga ni, ki bi videl, kaj je naredil, ne bo vzel niti mrvice, tistega, kar se nahaja, v že omenjeni izložbi, mesnice.

 

Že res, da bi se njegove vrline drugačne izkazovale, v primeru, da med njim in mesom ne bi bilo debelega stekla, vendar – če obči same sebe z umišljenimi lastnostmi hvalijo, čemu jaz svojega psa ne bi?!