TistA dekle?

Ker sem že zastavil, dan, z jezikom, potem…

 

Slovenski jezik pozna tri spole, ženskega, moškega in srednjega. S prvima, menda, ni nekih posebnih težav (pač, pri nas deci ne nosijo kril, kot na Škotskem… čeprav je pa res, da babe hlače oblačijo, mejduš!), pri tretjem, tem, srednjem, pa…

 

Sonce, polje, morje, vesolje, petje, smetje, življenje… in bi se dalo še naštevati… kaj sodi, k tem besedam, tisti »tista«, ali »tisti«, ali, morda – »tisto« (s katerim se označuje srednji spol)?! Tisto, vsekakor. Vendar – čemu je temu tako?

Morda zaradi tega, ker bi nekim biološkim (naravnim) dejstvom sledili, ali »zgolj« zaradi tega, ker obstajajo neka jezikovna pravila, načela, principi, ki naj bi veljala/i za vse primere, ki sodijo-pod-isto-streho? In med temi pravili je tudi tisto, ki…

KAJ JE SKUPNEGA VSEM naštetim, zapisanim besedam? Ena sama zadeva – obrazilo, končnica, pa…

Ker obstaja PRAVILO, da je beseda (samostalnik, v prvem sklonu ednine), ki se konča s črko E, srednjega spola, zato…

Zato so dekle spremenili v ženski spol, pa, po novem obstaja (poleg »tisto«) tudi tistA dekle?! Ker…

 

Ker ima, dekle, kakopak, ženske telesne značilnosti, med ostalim prsi, vagino… pa ker daljšo frizuro nosi? Hm…

 

Kaj bodo naredili, ti »znanstveni« idioti, jezikovni, v primeru vsega ostalega? Denimo – polži so, biološko gledano, dvospolniki, pa – bo tudi za polža veljalo tako »tistI« polž, kakor tudi »tistA« polž?! In to naj bi bilo poenostavljanje jezika, njegova večja uporabnost, praktičnost?!

 

Zadnje čase upam, da astronomi ne bodo odkrili določenih (oblikovnih) posebnosti Sonca, ker – če na njem zagledajo vzpetini, podobni prsim, in »razporek«, podoben ženskemu spolovilu, potem…

Ubogo Sonce, tudi ono bo postalo tistA!