Država je slab gospodar!

Tako »vedo« tisti, ki – so tako BUTASTI, da ne vedo niti tega KAJ in O ČEM govorijo. Mi pa bomo skušali pogledati, če je kaj resnice v naslovni trditvi. In bomo to naredili na dva načina…

 

S prvim načinom bomo skušali ugotoviti KAJ JE DRŽAVA, posledično bomo tudi ugotavljali, če je država sploh kakršenkoli gospodar.

 

Ko bi povsem na začetku zastavil, bi zapisal, da je država neko (z mejami) opredeljeno/omejeno geografsko (ozemeljsko) področje. Pomeni, da je nek delček zemeljske oble.

Področje, ozemlje – lahko gospodari, lahko odloča, o čemerkoli?!

Ko bi nadaljeval, bi zapisal, da so ena od značilnosti državljani, potemtakem tisto prebivalstvo, ki to državo sestavlja.

So lahko, ti državljani, slabi gospodarji. So, kako da ne, celo v veliki večini so, slabi, nesposobni gospodarji, ampak – tega izkazati ne morejo, ker, pač, ne dospevajo na mesta odločanja!

Potem bi dejal, da je država tudi seštevek nekih dejavnosti, aktivnosti, nekih pristojnosti in zadolžitev (saj bi tudi odgovornosti omenil, a kaj, ko nagonska bitja tega pojma ne poznajo, pa se tudi ne morejo izkazovati skladno z njim!), da, znotraj države, obstajajo določene institucije…

Dejavnosti, aktivnosti slabo same sebe gospodarijo? Morda to počno pristojnosti in dolžnosti? Kaj pa…

Ja, to pa je že mogoče, sredi bebcev, kaj pa, če te institucije, neki objekti, na katere so pritrjene table z njihovim poimenovanjem, če ti objekti, ponoči, ko vsi »poštenjakarji« spijo, nečednosti izvajajo, slabo gospodarijo?!

Če si vsaj kandidat za normalo (NE za »normalo« v smislu običajnosti, večinskosti, občosti), potem veš, da pojmi in ostali OBJEKTI (prav zato so poimenovani kot objekti, ker nimajo svoje volje, ker so dani nekim drugim, subjektom, v uporabo!) nimajo teh zmožnosti oz. moči, da bi o čemerkoli odločali, potemtakem tudi gospodariti ne morejo, ne dobro, ne slabo. Potemtakem…

 

Država, očitno, sploh GOSPODAR NI. Torej tudi slab(a) ali dober(bra) – v kateremkoli smislu - ne more biti!

 

Danes mrgoli nekih sončnih kraljev! Pravzaprav sploh sončni niso, zares, še senca je preskromno stanje, da bi butavost njih izražala, in so še toliko manj kralji, vendar – ja, obnašajo pa se tako, in vsi po vrsti, s svojimi dejanji, pravijo tisti »Država sem jaz!«.

Pač. Ko govedo dospe na pašnik, takrat meni, da je izključno njemu namenjen, v žretje in sranje!

 

Dajmo, za hec, čeprav še kako zares, ugotoviti tisti dejanski KDO JE SLAB GOSPODAR!

Če sledim trditvi država-je-slab-gospodar, potem ta trditev nastopa v podobi načela, pravila, potem – se mora VSAKA država, ki (še) premore državno lastnino, izkazovati kot – slab gospodar, ampak…

 

Sploh ne potrebujem iti na potep, po svetu, zadošča že to, da se spomnim – nekdanje države, Jugoslavije, tiste, kakopak, ki je pod Titovim vodstvom (in prav zaradi njega) zmogla normalno, kolikor toliko, funkcionirat… in se ni kazala kot »skupnost«, katere temeljna značilnost je tisti vsak-sebi. In primerjam…

 

Jugoslavija. Dajmo ji 45 let trajanja (čeprav je Tito že prej umrl).

Nastala je, dobesedno, IZ RUŠEVIN, neposredno po koncu druge svetovne vojne. In v njej, v »Jugi«, so, dobesedno IZ NIČ, ali iz nekih manjših, obrtnih obratov, nastali:

Gorenje, Litostroj, TAM, IMV, Lek, Krka, Talis, Fruktal, Presad, Iskra, Tobačna, Alpina, Mura, cel kup neke pohištvene industrije, in prehrambene, Telekom, Merkur, Avtotehna, Merkator, Kovinar, Vektor, Viator… se mi ne da, več, naštevati, ob čemer sem zapisal le del gospodarskih obratov, ki so delovali na področju današnje Dežele, kje šele so vsi ostali, vzniknili na tleh celotne (tedanje) države!

V vseh teh naštetih, in v številnih drugih, je prebivalstvo doseglo praktično POLNO ZAPOSLENOST, in socialno varnost, pa ni bilo potrebno plačevati niti za zdravila, niti za zdravljenje, in so celo tisti z najnižjimi prejemki, preko sindikata, dospeli do dopustovanja, ozimnice, oblačil…

Šolstvo je bilo brezplačno, in dosegljivo, vsaj načeloma, vsakomur.

Nastajala so (stanovanjska) naselja, in malodane vsakdo je zmogel reševati svoje stanovanjsko vprašanje, če ne v letu, potem v desetih. Tudi s pomočjo posojil, kadrovskih stanovanj, in socialnih. Ma, ne samo naselja, nastala sta, kot mesti, Nova Gorica, in Velenje…

Gradili so bolnišnice, zdravstvene domove, vrtce, šole, igrišča, objekte za kulturne dejavnosti… vse iz, dobesedno, ruševin!

 

Že res, da se je tudi v »Jugi« dogajalo, da so kradli (malodane vsi, vsakdo svojim zmožnostim primerno, kakopak), a je res tudi to, da – tisti, katere so zgrabili, niso šli na Dob, v nek udoben apartma, z vsakotedenskim prostim, dvodnevnim, izhodom, pa z rekreacijo, s tenis igriščem, njim, prav takšnim, danim na razpolago. Pa so bili tudi med nekdanjimi obsoje(va)nimi, in kaznovanimi, neki osvoboditelji, le – tisti osvoboditelji so štiri leta osvobajali, in glave na prodaj ponujali, ti, »osvoboditelji« pa – zvečine so se drli, z varnih razdalj, tistih deset dni!

 

Je bila država, imenovana Jugoslavija, slab gospodar? Takšen, ki je vse uničil, zapil, pokradel, takšen, pri katerem so objektivno lačne oči ždele malodane na vsakem koraku?! Je bila, tista država, ob vsem ustvarjenem (pa je našteto le delček tega vsega), ob polni zaposlenosti, ob preskrbljenosti vsaj s tistim osnovnim – slab gospodar?! Pa je imela desetkrat več problemov za reševat (bila je, bojda, dvajset milijonska skupnost)!

 

Slovenija. 30 let. Brez ruševin, kot izhodišča. S prevzeto (torej že delujočo) industrijo, s prevzetimi gospodarskimi objekti in subjekti.

Vse, kar je bilo vrednega, so bodisi pokradli, bodisi  uničili, bodisi razprodali! Ker (po »logiki« BEBCEV, nesposobnih, nemoralnih) je bolje dajati neke socialne podpore, kot pa, tu in tam, finančno podpreti gospodarstvo, pa s tem tudi neposredno odločati o zaposlenosti… in posledično, prejemati (v podobi dajatev) to pomoč nazaj, v državne blagajne.

KAJ je bilo zgrajenega, v teh treh desetletjih?!

Kolikšna je brezposelnost, kakšen je socialni status večine (ki, malodane po pravilu, prejema minimalno plačo, in nima, zaposlena za določeno obdobje, nobenega zagotovila, jamstva, da bi se lahko v neka resnejša zadolževanja podala)?!

 

In – kaj je tista spremenljivka, tista razlika med nekdanjo republiko Slovenijo (kot sestavnim delom Jugoslavije) in današnjo Deželo?!

Še vedno je na istem ozemlju. Še vedno jo sestavljajo isti državljani. Še vedno… so bebci v večini, potemtakem je razlika »samo« v tem, da…

 

Nekoč je Tito, s svojo trdo roko, vodil zadeve, danes, ko imamo »demokracijo« (pa ne razumi narobe: NISEM PROTI soodločanju, znotraj neke skupnosti, SEM PA POVSEM PROTI temu, da BEBCI SO/ODLOČAJO, in iz neke demokracije /ki niti en sam trenutek ni smela/zmogla zaživeti/ naredijo anarhijo najslabše vrste!), pa lahko vsako NESPOSOBNO, POKVARJENO, BUTASTO NAGONSKO bitje dospe do moči odločanja, takoj ugotovi tisti »država sem jaz« in…

Ja, če NI VSAKA država slab gospodar… če država sploh gospodariti ne more, potem – zahvali se omenjenim bebcem, za to, ker – česar niso pokradli in požrli, tisto so razprodali in uničili! ONI so SLABI GOSPODARJI, čeprav… »ljudstvu« povsem primerni, kajti – to sem že večkrat, a ponovim:

V nekem normalnem (možgansko normalnem) okolju takšni bebci niti položajev predsednikov krajevnih skupnosti ne bi zasedali, kaj šele dospeli do vodenja občin, države, pomembnejših institucij/podjetij!

»Ko pa takrat nismo vedeli…« bi se dalo slišati njih zimzeleno, a kaj, ko pri meni ne »pali« več! NIKOLI NE VESTE, butci!