Obstajajo
številni, in različni (po vsebinah »vrtenja«) tokokrogi, pa obstaja tudi
miselni tokokrog, in tudi tokokrog, imenovan – Naravna zakonitost (v te
tokokroge sodijo tudi t. im. družbeni tokokrogi, tisto, kar imenujemo tudi
vrtenje/obračanje/ponavljanje zgodovine), pa…
Vse
, kar temelji na nagonih, se vrti po teh tokokrogih, in izven njih zmore dospeti samo – Človek, razumsko bitje!
Tokokrog
je proces, znotraj katerega ZADNJA
POSLEDICA VEDNO POSTANE VZROK nekega izhodiščnega stanja, oziroma, če
drugače zapišem, potem – zadnja posledica je vedno prvi vzrok! Pojasnim, s
konkretnim primerom, kateri bi moral biti poznan dobesedno vsakomur!
Poglejmo,
kakšen je tokokrog, denimo, neke gore…
Gora – (odkruši
se) skala – (odkruši se) kamen – (odkruši se ) pesek – (odkruši se) mivka – (ko
se mivka nalaga, nastane) kamnit masiv (lahko mu rečeš blok, plast, kakorkoli,
vsebine z različnim poimenovanjem ne boš
spremenil) – (tektonski premik ta masiv spremeni, nastane) gora!
Pomeni,
da smo od gore (spet) prišli – do gore. Res je, ta, nova gora, je drugačna od
izhodiščne, a je, še vedno, gora!
In, res
je – dvajseto stoletje se drugače izkazuje kot se je katerokoli poprej, a je
bebavost, ki razkraja, še vedno – bebavost, ki razkraja.
Drugače:
v nenehnih konfliktih je popolnoma vseeno, to, če se spopadaš s kamenjem,
gorjačami… z loki, kopji, meči… s puškami, topovi, raketami… kajti tehnološki
razvoj se odvija, a taisti tehnološki razvoj ne spreminja tistega, kar nagonska
bitja žene v »razreševanje problemov z uporabo pri/sile« (kako boš drugače, ko
pa niti razumevaš ne, ko niti sebe ne zmoreš o/brzdati, kaj šele, da bi se bil
zmožen dogovarjati, dogovoriti, pa da bi dogovor res veljal, trajno?!).
Ja, »zgodovina«
se vrti ( = se ponavlja), čeprav so podobe tega vrtenja drugačne (pač, zamenjaš
vrtiljak, pa namesto na konjičih, lesenih, sediš na slončkih, tudi lesenih.
Velika, gromozanska razlika, mar ne?)!
Ni komentarjev:
Objavite komentar