Baš sve ide naopako…

»Kad se gleda sve je lako,

kad se radi nije tako…«

je nek Zmaj po srbsko pravil,

davno je tega,

»Baš sve ide naopako,

kad se posla lati svako...«

v dopolnitev bi pristavil,

sit že prav vsega…

 

Vsi samo vrtijo kljune,

češ da znajo nad težave,

reševali bi državo,

risali ji pot,

lažje ruši se in pljune,

zmorejo najtrše glave,

so povedle očetnjavo

do številnih zmot…

 

Daš klobaso in pijačo,

pa že režeš si pogačo,

silni neki te glasovi

peljejo na tron,

jemlješ in deliš drobtine,

dokler volja te ne mine,

vedno, bojda, neki novi,

a ob klonu klon…

 

Redek je, kdor kaj ustvari,

kdor zna bolje izkazati,

za državo, ne za rajo,

za bodoč nek čas,

takšnega takoj udari,

lakoti ni počakati,

pa mu dvojko hitro dajo,

češ »tu si za nas«…

 

»Kad se gleda sve je lako…«

ne pomaga, vid z napako,

za očmi, tam izza čela,

prav ničesar ni,

pa vsled demokracije

čas se v preteklost vije,

zgodovina ponorela

se samo vrti!