Dovolj za danes!

Bilo je nekaj košnje, pa nekaj trt sem, sproti, obrezal, pa z neko klopjo, iz debla narejeno, fizikalne zakonitosti premagoval, ko sem jo, težko več kot dovolj, premeščal, na neko drugo (od)dano ji mesto, ker sem tam, kjer je prej stala…

 

Ja, luknjo skopal. Pravzaprav sem kar tri razmestil, v bližini hiše, da bom kakije posadil. Sicer že imam šest dreves, a naj bodo (vsaj) še tri več. Mala ima rada, zelo, te rdečkasto-oranžne, medeno sladke sadeže, poleg nje imam še tri, obilje pa tudi nikoli težav ne povzroča, če ga znaš (po)deliti…

 

In tudi pisal sem, kakopak, vmes. In domnevam, da pisanja še ni konec, ne za danes, ne za sicer. A tega tako in tako marsikdo za delo ne šteje.