Lahko
te upoštevam, ne morem spoštovat,
za spoštovanje
moram nekaj zreti,
prav
tisti nekaj, ki od drugih zna te ločevat,
ki
govori, da vrednost znaš imeti…
Lahko
te upoštevam, zgolj vem, da si, ker si,
in to
je vse, kar zmorem izkazati,
kot,
pač, izkažem do vsega, kar biva, obstoji,
kar
dano mi je, bežno vsaj, zaznati…
Lahko
te upoštevam, ne morem spoštovat,
ker spoštovanje
redkim bom izkazal,
ti
redki morajo vzravnano, in z načeli, stat,
z
obrazom, ki se jim še ni umazal…
Lahko
te upoštevam, zgolj vem, da si, ker si,
pač,
zmorem videt te, in tudi čuti,
je
spoštovanja škoda, zlahka vrednost mu spuhti,
če grem
povprek ga kar tako razsuti…
Lahko
te upoštevam, ne morem spoštovat,
in tvoje
mnenje gre mi skoz ušesa,
ne
šteje mi neumno, in ne šteje mi lagat,
ne
šteje vsakdo, ki z jezika stresa…
Lahko
te upoštevam, zgolj vem, da si, ker si,
ker tvojega
obstoja se zavedam,
a radi
tistega, kar v mojih te očeh kazi,
ne
vidim te, četudi vate gledam…
Ni komentarjev:
Objavite komentar