Se kaže
svet krepko na šalo,
tiste neslane
vrste,
doseže
neko spričevalo,
pa
dviga se na prste…
Misleč,
da zna, da že velja.
Prežveči
neke teorije,
podatkov
nekih gore,
pa že v
daljo širno sije,
češ da
vse ve, in zmore…
A prav
zares – ne zna!
Enako
grozdje z iste brajde…
Ga
njemu slični zaposlijo,
papir mu
službo najde,
in vkup
strokovno pohitijo,
pogumno
kar se da…
A
praksa je zahtevne baže,
nenehno
preizkuša,
in v
njej prav hitro se izkaže:
zaman
učena duša!
Čeprav
papir ima…
Na
koncu prostor za povzetek:
do znanja
treba je garati!
Ni šola
konec, je začetek,
za nek
dejanski znati.
Ni komentarjev:
Objavite komentar