Nenehno,
nenehno o tem se sprašujem,
čemu mi
je biti, čemu mi trpeti,
v
iskanju odgovora vsak dan kljubujem,
temu,
čemur pravijo, oni, živeti…
Zato
sem, da žrem, da pijem, občujem,
zato,
ker, pač, sem, ker mi dano je bit?!
Ne, ne,
sem v svetu popolnoma tujem,
pa zmorem
ga s samim seboj le kazit!
Saj nisem
žival, da živalsko bi gnalo,
so misli
mi dane, da iščem poti,
da
skušam vsaj seči, za hipec, vsaj malo,
do tja,
kamor njim nikdar segati ni!
Ni komentarjev:
Objavite komentar