Uživaj,
če ti že užitek je dan,
se že,
vsaj za ščep, umiriš,
takrat
pa podaš se iskati zaman,
kar
zdaj poteptati hitiš.
Ker
tisti tvoj »dom moj je tam, kjer si ti«,
že dlje
je brez neke osnove,
se bolj
kaže tam, kamor se ti mudi,
brez
prav vseh zadržkov, v nečednosti nove.
In
tisti »do zadnjega diha s teboj«,
oprosti,
nesramno se sliši,
mi ni,
da bi bil le od stotih nek tvoj,
da
smrad se naseli mi v hiši.
Ja,
tebi, morda, vse to čudno se zdi,
češ »trpi,
če rad me imaš«,
oprosti,
a tam, kjer srce res živi,
ne
tolčeš, ne mučiš, ne žgeš, ne teptaš!
Uživaj,
če ti že užitek je dan,
prav smešno,
a pelje v trpljenje!
Imela
si svet, ki ti prej ni bil znan,
imela si
zvezde, imela življenje.
Ni komentarjev:
Objavite komentar