Vsega ne vidim…

Vsega ne vidim, vsega ne vem,

a to, kar zmorem, prek glave sega,

pa vse manj me nek čas potem

v dvome spravlja, vse manj bega…

 

Vsak sebi išče svoj odraz,

s traku enakih je nešteto,

sem bil, in bom ostal zgolj jaz,

mi med neštetim nič ni sveto…

 

Jaz zmorem sam, že celo pot,

bi prijalo v dvoje, vem,

a čist, bi čist odšel od tod,

pa na poti smradu ne grem…

 

Vsega ne vidim, in ni nuje,

vsega ne vem, hvala bogu,

vem, kje umazano kraljuje,

in vem kje je začetek zlu…

 

Ne vidim, res, vse svinjarije,

vseh sprijenosti, vseh laži,

a vem – kjer rilec z rilcem v blatu rije,

iskati mi ničesar ni.