Črka s
črko, v ples leteče,
zdaj bolj
tiho, zdaj doneče,
spovednice,
tolažnice,
moje
radožive ptice…
V njih
je mene, one v meni,
ne pretvarjam
se nobeni,
znajo
vzeti, znajo dati,
a
nikdar, nikdar izdati…
Vselej
pot, vselej opora,
kot nagrada,
kot pokora,
jele bi
preveč trpeti,
ko ne
dal bi jim živeti…
Črka s
črko, skozi žile,
davno so
me ulovile,
me na
svojo pot poslale,
in me
bodo pokopale…
Črka s
črko, v ples leteče,
čas z
menoj se jim že vleče,
zveste
mi, od vseh, edine,
v časih
sonca, bolečine…
Ni komentarjev:
Objavite komentar