Veš, Bajron…

Veš, Bajron, si brat mi, po krvi človeka,

razumem, kako si jih videti znal,

ja, muha, je obči navadna pokveka,

v podobo človeško izrasla žival.

 

Značaj? Brez značaja, tako kot zapiha,

kot najbolj mu prija, tako se vrti,

močnejšemu hlapec v obraz se nasmiha,

za hrbtom pa čezenj udriha, benti.

 

Da čreva so polna, in da je zabave,

pa svet mu je dober, pravičen, pošten,

ne išči v živali duha, in pa glave,

v obojem nagonski je svet nebogljen.

 

Obrazov nešteto, in brez hrbtenice,

načela jim tuja, neznana jim čast,

so boljše, od takšnih, navadne stenice,

ne skrivajo, da jim je tuja kri v slast.

 

Ja, bratec, je človek naredil napako,

z živaljo se sparil, že dolgo tega,

ustvaril po videzu slično mu spako,

najhujšo bolezen, kar svet jih pozna.

 

Ja, Bajron, si brat mi, po krvi človeka,

pa vem, da med njimi si čas odtrpel,

edina tolažba za naju je reka,

ki čeznjo brodnik bo v podzemlje vzel.