Preklet dan!

Preklet naj dan bo, ko sem se rodil,

ko so na ta me svet poslali,

sem vselej k boljšemu težil,

in vselej so mi vse – zasrali!

 

Jemali vse, kar sem dajal,

in želi vse, kar sem se trudil,

na koncu hrbte sem spoznal,

pobiral se, ko sem se zgrudil.

 

Izžet do konca, in še več,

nažrt laži, vse svinjarije,

pa čakam le, da pojdem preč,

da mi ime do konca zgnije.

 

Pomagal sem, povsod, povprek,

iz smrti v življenje zvlekel,

da bi mi zagrenili vek,

da bi se v dno srca opekel!

 

Preklet naj dan bo, ko sem se rodil,

kot človek, na ta svet živali,

na njem bolj slab si, bolj ušiv,

bolj bodo ti uspehi gnali!

 

Preklet naj dan bo, in z njim jaz,

dovolj mi sprijenih je biti,

iščeš pošten, in čist obraz,

a skaže se podoba – riti!