Klobuček in…

Včeraj sva šla po klobuček. Kakopak, ker v trgovini prodajajo tudi igrače, sva zavila mednje, in nabavila ksilofon, igračko…

 

V dveh dneh se je tako natolkla po kovinskih ploščicah, da sem danes tudi sam uspel priti do glasbilca. In sem ji zaigral nekaj melodij, med njimi Naša četica koraka, Marko skače, Čuk se je oženil, MekDonaldovo farmo, Meri in njeno jagnje ter meni najljubšo himno, Hej, Slovani…

 

Včeraj jo je, ponovno, obiskal prehlad. Za kosilo je imenitno jedla, in vesel sem bil tega, kasneje pa obžaloval…

 

Pred spanjem je začela kašljati, in teči ji je začelo iz noska, pa – komaj je zaspala, zvečer, ne vem, morda je spala deset minut, ko se je začelo – bruhanje! In je pobruhala sebe, po laseh, obrazu, po vsem, v čemer je bila, in kavč, dva krat dva metra velik, malodane tudi povsod. Da je sledila prava »zabava«, za tato…

 

Najprej njo umiri, da neha jokati, jo umij, preobleci, nato snemi vso posteljnino, vzemi sušilec za lase in osuši vse oblazinjene dele ležišča, do katerih je, skozi rjuhe, dospela vlaga. V tem času se je Mala povsem predramila, pa sem bil, za celodnevno ji služenje, deležen posebne nagrade – dodatne tri ure službe!

 

Zaspala je okrog polnoči. Ker jo je dajal kašelj, neprekinjeno, sem si namestil vzglavnike tako, da sem si zagotovil na pol ležeč, na pol sedeč, bolje – zgrbljen položaj, vzel Malo v naročje, da je imela prsni koš privzdignjen, jo pokril do brade in odprl okno, »na škarje«. In tako sva prespala vso noč, od dvanajste, do osme, jutranje. V bistvu je spala ona, kot bubica, medtem ko sem jaz zgolj »spal«…

 

Danes se ji je temperatura zvišala, pa sem ji maloprej, pred spanjem, dal sirup, za zbijanje vročine. In upam, da bo nocojšnja noč mirnejša od včerajšnje...