Misel
nate, misel topla, misel, ki objema dan,
tvoje so
oči še žive, niso grele me zaman,
njih me
tožnost je bolela, radostil me njih sijaj,
misel
nate, ne pomaga, ne povrne te nazaj…
Misel
nate, ki rodila si me na ta vražji svet,
od tedaj
preveč je časa v vrsti izgubljenih let,
slišim
tvoje še besede, zapustil me ni tvoj glas,
si
borila se, trudila, prav vse dala bi za nas…
Misel
nate, misel topla, misel, ki objema dan,
sama sredi
te divjine, kot volkulja polna ran,
si
življenje odtrpela, mi je znana tvoja pot,
kot
svetilnik sredi puhlosti ničeve in zablod…
Ni komentarjev:
Objavite komentar