Živijo
laž, in lažni so, v laži svoji večni,
že kost,
ko jim obilno daš, so, revčki 'bogi, srečni,
brez
njih neumnost bi bila zadeva nepoznana,
a kaj
pomaga, njim v »modrosti« njihove je dana…
Živijo
laž, ne moti jih, v glavé jim sploh ne sega,
resnica
jim je tuja stvar, praviloma jih bega,
iskreni
so, če varno je, če ni jim kaj zgubiti,
morala
je neznana reč za neznačajske riti…
Živijo
laž, nadeli so podobe si človeka,
a človek
brzda svoj nagon in ni brezlična reka,
ki teče
zgolj da blati vse, poplavlja in razdira,
da vse,
kar je v dosegu rok, le grabi in požira…
Živijo
laž, in lažni so, in svet se z njimi maže,
tam
kjer nagon poti kroji, se le žival izkaže,
sebičnost
jim je prva stvar, komolci pa letijo,
obstajajo,
v praznem nič, zato, da svet kazijo!
Ni komentarjev:
Objavite komentar