V dlani
svet, vse, kar imam,
mehurčki
neke pene,
ko
vsakemu del sebe dam
na
križu sem razpet,
oči vse
manj na njem žare,
in vse
bolj so vodene,
prepolno
ran mi je srce,
da
smelo bi goret…
V dlani
svet, nekoč snoval,
nekoč so
sanje pele,
preveč
sem slabega spoznal,
da bi
jim še bilo,
v dlani
svet, neba v njem ni,
so
zvezde mi uvele,
ni upa,
da jih oživi,
in
razsvetli temo…
Ni komentarjev:
Objavite komentar