Dolgo
sem razmišljal, v zadnjem več kot letu dni, da bi ohranil nek napis na hiši. In
da bi tebe, malo moje, lepo, tudi Čmrlek klical, vendar…
Ta
beseda nikoli ni bila v mojem izrazoslovju, obenem pa obstaja kopica vzdevkov,
s katerimi te skušam pocrkljati. Pa ni potrebe, da bi, na silo, nove besede
mednje tlačil. Zlasti ne besed, ki mi govorijo o nečem, kar se je, recimo temu
tako, sila »čudno« izkazalo…
Mnogokrat
sem pojasnjeval, nekim, čemu je napis na hiši. In tudi razlagal, da Črmlek ni
moj priimek. Danes bi razlagam pridodal besedo, dve, o moji bebavi dobroti, o
željah, da ustrežem, polepšam, razveselim…
Ja,
napis je nastal kot posledica moje želje, da vsaj delčku nekih otroških sanj
dopustim zaživeti. Idiot, jaz! Dobesedno idiot!
Ne,
Mala, ti ne boš moj »čmrlek«. Le-ta je namreč pokazal, da mu je na cesti lepše,
kot pri meni, z menoj. Pa naj mu bo tam prijetno domovanje.
In sem,
Malčica driskasta, napis snel. Ob priložnosti deske še razrežem, da bodo vsaj v
peči koristile. In, kdo bi vedel, morda napis z novim nadomestim, denimo z – »Pri
idiotu«.
Ni komentarjev:
Objavite komentar