Pripeljal
mi je »nov«, resda več kot tri desetletja star trosed, in fotelj, in je trajalo
krepko več kot tri ure, da sva znosila sestavne dele iz avtomobila, v sobo, in
sestavila zadevi. Zdaj v funkciji, in prijetno izgleda, deluje, predvsem pa je
sedenje, na obojem, sila ugodno, udobno…
In me
je, kot običajno, založil z nekimi rabljenimi bundami, srajcami, čevlji, kaj
vem s čem vse (še nisem vrečk odpiral, da bi pregledal in pospravil), pa nekaj
suhih mesnin prinesel, ter mi odpravil, za nekaj časa, skrb glede žganice. Je
prinesel lozovačo, v količini, ki bo vsaj za štiri mesece zadoščala, morda tudi
kak teden dlje…
Resda
križ, ki ne mara nekega stacionarnega dela, nekega mirovanja, pretiranega,
malček pripoveduje, sedaj, o tem sestavljanju, a kdo bi se menil zanj, bo
minil, do jutri zagotovo. Ko bo, upam, suho, vreme, ker…
Mi je
prijatelj, pred tremi dnevi, hvalil današnje vremenske napovedi, češ kako točne
so, odkar si vremenoslovci z radarji pomagajo, in mi zagotovil, da bo danes
brez dežja, in jutri… pa sem že pomislil, kako bom vsaj del dneva izrabil za
košnjo, ko, glej ga zlomka, se je izkazalo natanko tisto, kar sem prijatelju v
odgovor povedal – nekoč sem vremenarjem verjel, so bili boljši, brez radarjev,
danes pa… ko vidim kakšno je, vreme, potemtakem za nazaj, zares vem, kakšno je!
Kakorkoli že, tu je že od jutra deževalo, četudi uradno v »suhem vremenu«.
Ni komentarjev:
Objavite komentar