Mišice
bolijo, križ povsem razjeda,
misel pa
lenobno v ugodje seda,
delo bi
pregnala, nekam daleč stran,
da bi
se v lagodju ji iztekel dan…
Delo se
oplaja, delo prosperira,
bolj kot
ga odlagaš, lepše se nabira,
prek
glavé poskoči, preko glave seže,
na
podlagi stari vselej neko sveže…
Danes
ga opravi, jutri dan ti zruši,
ko je
postorjeno, lepše prija duši,
ni mu
ubežati, ni nikdar mu kraja,
delo se
le z delom dela osvobaja…
Ni komentarjev:
Objavite komentar