Danes
sem uspel opraviti dve stvari, katerih, priznam, ne opravljam z veseljem,
pospraviti in, kolikor je bilo mogoče, melone opleti…
Pri
pletju sem ugotovil, da je bila moja domneva o voluharju, ki je pokončal eno od
treh rastlin, katere so točo prestale, pravilna. Na površju sem namreč našel
začetek stebla, na njem pa ene same koreninice ni bilo videti. In sedaj upam,
da požrešneža njegovi rovi ne bodo popeljali tudi do preostalih dveh, pa da mi
bo onemogočen užitek ob tem, ko bom gledal moje Malo kako se sladka z zrelimi
sadeži, kajti – to, kar v trgovinah prodajajo, to je sramota, bolj kot ne,
nekakšne kumare, ki so le po izgledu melonam podobne!
Zdaj
sem si dal voljno, do jutri, ko bom, če dež ne preseneti, nadaljeval s košnjo,
in jo tudi zaključil. Potem bo pa tako in tako spet Malo tu!
Ni komentarjev:
Objavite komentar