Prišli
so sosedje, vikendaši, Zagrebčani. Cucka jih vedno pozdravita, marsikdaj mi
prav ona povesta, da so prispeli, ko tiščita k ogradi, mahata z repoma,
cvilita, lajajoč pozdravljata…
Zadnje
čase jima vedno nekaj prinesejo, in tudi danes sta dobila darilo, lepo darilo,
približno dva kilograma mesnih ostankov od kosila, vse čisto, brez kosti, in
približno pol kilograma ocvirkov. Pa bosta nekaj dni imela priboljške, ob svoji
redni, osnovni hrani…
Kakopak,
kosmatinca sta skorajda »ponorela«, ko sta vrečka z mesom in škatla z ocvirki
romala prek ograde, iz sosedinih v moje roke. V hipu sta bila lačna, čeprav ju
v njunih posodah že nekaj ur čaka jutranji obrok. In sta me spomnila…
Ja, kar
nekaj takšnih sem srečal, ki so se, pred odhodom na obisk, doma »šparali«, da
se bodo pri gostiteljih lahko najedli. In še bistveno več tistih, ki na razne
dogodke, denimo predvolilne shode derejo, ker je ob takšnih dogodkih, bojda,
moč najboljše golaž in klobase zaužiti. Najboljše ali zgolj – brezplačne?!
In
potem poslušam razne očitke, ker v ugotavljanju »človeštva« določene primerjave
izvajam, tudi z uradno prepoznanim živalskim svetom…
Ni komentarjev:
Objavite komentar