Ne lažem
si, se ne goljufam. Ničesar takšnega si ne morem očitati, da bi samemu sebi
obstajanje pod dvome spravljal. Priznam si, kadar pogrešim, in se podpiram,
kadar v pravilno ravnam. Edini sem, na katerega se, v bistvu, zmorem vselej
zanesti. Še nikoli si nisem hrbta obrnil!
Nisem
si všeč, a mi je všeč način, na katerega skozi življenje hodim. Všeč mi je, da
vztrajam, kadar je vztrajati vredno, in da roki dvignem, kadar se odločim, da z
drekom niti na podplatih opraviti ne želim.
Povem
si, kar si imam za povedati, in tudi drugim prav tako zmorem. Ne dovoljujem si
neke cenzure, le v lektorski vlogi samemu sebi nastopam, mnogokrat, ko na hitro
zapisujem, potem pa v miru za seboj prebiram.
V
bistvu s samim seboj vsaj vem na čem sem, in pri čem ter s čem. Z ostalimi
nimam takšnih izkušenj, sem se prevečkrat učil, da bi obratno upal trditi. In
se ne bi zamenjal, za tisoče drugih, vsaj svojo pot imam, svoja načela, svoje
vrednote. In dreka ne žrem, iz dreka nisem narejen, v dreku nisem živeč, z drekom
nisem deleč se. Daleč od tega, niti na podplatih z njim opraviti ne želim!
Ni komentarjev:
Objavite komentar