Danes
se je Mala, po nekem čudežu, odločila, da bo spala prek dneva. In jo pustim, do
četrte, da dve uri počitka nabere…
Dopoldne
se je »nagarala«! Najprej mi je pomagala, da sva mačjega mladička nahranila,
nato je še za Tiso in za Tara poskrbela, potem pa še s svojim zajtrkom imela
opraviti! In kot da to ne bi bilo dovolj, naporov, sva, spet, tudi k sosedu
odšla, in njegovemu psičku dala za jesti in piti…
Ko se
je »utrujala«, polna neke nasmejanosti, pred garažo, v prijetni osenčenosti,
spuščajoč se, s trikolescem, po rahlem nagibu proti »bregu«, ki jo, priden,
zaustavlja (medtem ko jo tata, kakopak, v smeri navzgor prevaža, da je ne bi
volja po zabavi minila), jo je prišla pozdravit »babica« drugega soseda,
vikendaša. In sta družno odšli k njej, jaz pa za njima, da se je malčica malček
razgledala, in se s težkim bremenom poslovila – teta ji je namreč dala dve
čokoladi, eno veliko, drugo malo manjšo, pa je bilo ta tovor potrebno do
hladilnika nesti! In, kakopak, zavoljo nadomestitve izgubljene energije, manjšo
sladkost tudi odviti in preizkusiti njeno učinkovanje…
Da, res
je, naporna polovica dneva je za njo, pri čemer to še ni vse! Za kosilo bova
namreč skuhala makarone, in najino omako, pri tem pa mi je v veliko pomoč,
jušno kocko odvije, in jo da v posodo, pa začimbe odpira, mi jih dodaja, in,
kakopak, pokrovčke na kozarčke namešča, tako da – da, brez dvoma, potrebuje
počitek! Pa še kakšno bo ušpičila, tako, mimogrede, preden jo noč umiri, do
jutra…
Ni komentarjev:
Objavite komentar