Komajda
je dober teden pri hiši, mačkonar, in se je danes prvič odločil, da se bo malo
potepal. Ravno proti koncu košnje sem segal, ko sem prišel k hiši po motorko,
da bom tisto polomljeno vejo odžagal, in sem ga videl, kako se podaja na sprehod,
preko ceste. In ga štiri ure ni bilo na spregled, da me je že začelo skrbeti…
Imam pa
tudi z nekim drugim lumpom, očitno, vse bolj opraviti. Z lumpom, ki utegne,
kaže, narediti tisto, kar toči ni uspelo. Toča je namreč dve od petih melon,
rastlin, povsem potolkla. Pri eni je sicer zaslediti dva drobcena lista, pa je
moč sklepati, da se skuša nekako obnoviti, a bo za to kar precej časa
potrebovala…
Preostale
tri je bilo še sinoči lepo (po)gledati – košate, veliki, napeti listi, mnoštvo
cvetov, maloprej pa, ko sem do njih stopil, sem videl eno povsem poklapano, kot
bi ji nekaj sokove izželo…
Glede
na to, da ni bilo, od sinoči do maloprej, toče, da niti deževalo ni, sumim, da
so njene korenine dospele v tek voluharju! Katerega sicer ne preganjam, ga ne
skušam ujeti ali celo ubiti, pač pa zgolj gledam, s tožnostjo, seveda, tu in
tam, posledice njegovih prizadevanj.
Ni komentarjev:
Objavite komentar