Kako bi
ustrezal tistim, ki živijo, da žrejo, in skušajo, v nenehnem hlastanju, čim več
pograbiti, imeti, razvrednotiti?!
Kako bi
bil primeren za tiste, ki v svojem večnem »sebi« in »zase« lastno sebičnost
negujejo, jo nadgrajujejo, in jim je zgolj v njihovem dobrem svet lep,
pravičen?!
Kako bi
bil primeren za tiste, ki sebe nimajo, ker se nenehno prodajajo, čeprav ničesar
vrednega nimajo nuditi?!
Kako bi
bil primeren za tiste, ki vselej neke svoje pravice terjajo, in pravic drugih
ne vidijo, za tiste, ki o nekih dobroti, pravičnosti, resničnosti, poštenosti…
govorijo, čeprav Dobrote, Pravičnosti, Resničnosti, Poštenosti… ne bi
prepoznali niti v primeru, ko bi vanje treščili?!
Ne, ne
morem ustrezati svetu, ki ni moj, živeč v svojem, ki niti do svojega vhoda
večine ne zmore pustiti! In so se vrata le redkim, preredkim, pripravljena
odpreti.
Ni komentarjev:
Objavite komentar