»Lump«!

Razmišljam, pravzaprav domnevam, da bo konec tedna spet Oliver prišel, sosed, vikendaš. »Lump«, kot bi namenoma prihajal takrat, ko je Mala tu, in mu jaz, zaradi tatine giske, ne morem pomagati…

 

Vleče ga, zelo ga vleče, da bi še letos z brezo dokončal, še kar lepo število nekih čokov bom moral pod streho spraviti. Tudi nek javor si ogleduje, na svojem, še nekaj drugih dreves, katerim se je čas, v vsej svoji neprizanesljivosti, izkazal. Jaz pa se bom, itak, šele v hladu, če ne celo v mrazu, v gozd podal, najprej v svojega, nato še v njegovega, skladno z najinim dogovorom, seveda…

 

Muči me, dejansko mi ne da miru, način, s katerim se mi izkazuje, sosed. Pa ne rečem, tudi jaz mu bi, in mu bom, vselej pomagal, če bom le pri močeh, za pomoč, vendar… eno je prejemati, drugo dajati, če imaš kaj, kakopak, za dati. In vedno sem lažje dajal, nobene ovire pri tem nisem zaznaval, vselej mi je bilo prejemanje težje, celo težko.

 

Razmišljam, na kakšen način bi se mu »oddolžil«. Ne, nikarte tega »oddolžiti« ne pojmuj v neki materialni podobi, v nekakšnem plačilu, v ustrezni vrednosti, v vrednosti prejetega izkazani, kajti že ko bi ga povprašal tisti »koliko sem ti dolžan«, bi ga v slabo voljo spravil. In tudi jaz pomoči nikdar nisem zaračunaval, ko bi, ne bi o pomoči sploh govoriti zmogel, smel!

 

Z vsemi ostalimi ima težave, kadar je tu, z menoj – ene same, mikroskopske, nikoli! Ne on, ne kdorkoli od njegovih. In tudi obratno je tako. Celo prija mi, njihova prisotnost, tudi takrat, kadar se z ropotom kose, ali motorke izkazuje… Dokler ne bodo izumili neslišnih pripomočkov, bo potrebno slišne upoštevati.

 

Vrag je, ni edini, ki mi je, kdajkoli, pomagal. Najlažje mi je bilo takrat, kadar sem si nek denar izposodil, in ga, seveda, tudi vrnil. A vse ostale podobe pomoči… nekako zavezuje, sleherna gesta, in je hudič, kadar nimaš s čem povrniti, vsaj malo…

 

Če pride, potem bova, Mala in jaz, nekaj grozdja nabrala, in ga, skupaj z nekaj paketki zavitka, odnesla. Vem, zavedam se tega, neprimerljivo, z materialnega vidika, s prejetim, a bova vsaj neko pozornost izkazala.