Nove sanje…

Omislil sem si nove sanje…

tišina, večna, in širina,

še krila, se opiram nanje,

ko golta me neba modrina…

 

Zamah, razdalje se topijo,

in vetrič, vonj po morju nosi,

utripi nič več ne hitijo,

solza ni, da jih žalost trosi…

 

Nič več, da kvari, da kazi,

da smehu pesem z lic pobije,

nič več prevar, nič več laži,

le čisto, ki v čistem sije…

 

Omislil sem si nove sanje.

Za šalo. Takšnim ni živeti.

Preveč je zla, ki v dobro žanje,

in sili ga na dno, umreti.