Ko sem
narisal svojo »umetnino«, sem jo vprašal »kdo sta to«, in izstrelila je – »Tata
in Lilika«…
Zanimivo,
absolutna večina pri naštevanju (razen takrat, kakopak, ko je treba odgovornost
ugotavljati, takrat sebe na koncu omenijo, če sploh) najprej tisti »jaz«
izkaže, nato vsi ostali sledijo, medtem…
Medtem
ko se zmore triletno dete, katero nihče o tem ni učil, odpovedati prvemu mestu,
da nanj nekoga drugega umesti…
Kasneje
sva moje brke prirezovala, in, medtem, ko sem jih krajšal, je ona mene česala
ter ugotavljala »tata bo lepa«…
E, dete
moje, s teboj je nekaj hudo narobe, in radi tega boš celo življenje plačevala…
ko pa v tati karkoli lepega zreš! Lepoto išči na cesti, tam se, bojda, v obilju
nahaja…
Ni komentarjev:
Objavite komentar