Ej, čriček...

Ej, čriček, blagor tebi, radosten si pognal,

ti ni za lepe sanje, ko čričkaš sredi trav,

tvoj čri-čri ne sameva, se v družbi razživi,

zna sonce priklicati, da v dan se nasmeji…

Ej, mravljica hiteča, postoj, za hip samo,

na tvoji poti sreča poganja pod nebo,

že res, da tvoj kljun išče, da najde in zdrobi,

a le s teboj mravljišče iz drobcev čas gradi…

Ej, urnost polžjeglava, na rog natakni dan,

dovolj je mlada trava, pa je tvoj svet ubran,

si voljo zmoreš tkati, ko v šir daljav polziš,

ubiraš, kar je brati, brez truda znoj znojiš…

Ej, človek… tu se neha, zaman je spev prav vsak,

poslednji up pregreha, in sad njegov grenak!