torek, 26. april 2016

Natoči, draga!



Natoči, draga, danes se mi pije,
natoči polno, z vrha naj kipi,
še malo pa se sonce v temo skrije,
rad bi poplaknil vse kar me teži…
Natoči, draga, danes dobro prija,
nek vrag peklenski me za vrat drži,
na moj račun prav grenke šale zbija,
morda se zlodej v vinu utopi…

Od jutra do jutra, iz dneva v dan se življenje počasi odmika,
karkoli počel sem, prav vse je zaman, belo platno, na njem prazna slika,
sem čopič, vse kaže, v prazno vihtel, odlagal podobe in z njimi puhtel…
Korak do koraka v neznane poti, ni nobena do kraja speljana,
se tu in tam sreča v tolažbo smeji, a nemarnica je prevejana,
izgubil sem vse, kar sem z upom začel, sem pesmi zastavljal in v njih se izpel…

Natoči, draga, danes se mi pije,
natoči polno, z vrha naj kipi,
še malo pa se sonce v temo skrije,
rad bi poplaknil vse kar me teži…
Natoči, draga, danes dobro prija,
nek vrag peklenski me za vrat drži,
na moj račun prav grenke šale zbija,
morda se zlodej v vinu utopi…

Vse ptice so legle in noč že cveti, boter Mesec z neba se nasmiha,
nalij zopet, draga, se dno že suši, in nasmeh spet navzdol voljo viha,
je dobro rodilo, pa ni se za bat, ga zmorem še dosti po grlu pognat…
Od jutra do jutra, iz dneva v dan se življenje počasi odmika,
karkoli počel sem, prav vse je zaman, belo platno, na njem prazna slika,
prestar, da bi nove poti šel iskat, in zlodej namenil se v dušo je žgat…

Natoči, draga, danes se mi pije,
natoči polno, z vrha naj kipi,
še malo pa se sonce v temo skrije,
rad bi poplaknil vse kar me teži…
Natoči, draga, danes dobro prija,
nek vrag peklenski me za vrat drži,
na moj račun prav grenke šale zbija,
morda se zlodej v vinu utopi…

Ni komentarjev:

Objavite komentar