Grozovita

Je majhna kot zrezek sodobnega smetja,

v zakotju povzpetne zaslužkarske sle,

a težka, da stežka do kraja živetja

prebaviš jo tudi ko prav tiho je!

Za štamperle, dva, jo je čudež sestavil,

čeprav, ni težave, podobnih je kup,

ne vem sicer kaj ji pod kožo je vstavil,

a če že kaj je, zagotovo je strup!

Pri tleh in robata, pritlehna podoba,

ne prideš do roba ji, če si hudič,

uživa ko matra ubogega poba,

lahko bi bil več, a ob njej je zgolj nič…

Nosljaje, sladkaje besede razpreda,

in gleda kot da bi ti lezla v rit,

nasmeh, vendar pazi, za njim skrita beda,

ki v žlici, ihtava, te zna utopit!

Prepoved množenja bi ji zaukazal,

čeprav, ni edina, ki misel budi,

a kaj, ko jo poba je dobro podmazal,

še preden spoznal je vse njene plati…