Noč

Preko neba, v zvezdnem plesu,

le blažen sij razgalja noč,

ko list za listom po telesu

odeva dah, poljub sejoč,

čarobnost pota vije…

Mehak dotik, brsteča polja,

topli se in ogreva dlan,

nalahno prsti šir vesolja

tko preko gričev v ravan,

da čas se v večnost skrije…

Dehtiš, mediš, in vsa goriš,

v globine prek gladine,

in vse, prav vse, kar si želiš,

je to, da noč ne mine…

Dehtiš, mediš, in vsa goriš,

dišeča si, vznesena,

pod ustnami se mi topiš,

iz pravljice zbujena…